MOLAO WA 58, 1995 MOLAO WA BOLAODI BJA MANGWALO A THUTO BJAAFRIKA BORWA, 1995
MOLAO
OBEILWE ke Palamente ya Repapoliki yaAfrika Borwa ka mokgwa wo o latelago:-
Mo Molaong wo, ntle le ge seo se lebišitšwego se hlaloša ka mokgwa wo mongwe –
Bolaodi" e ra Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa bjo bo hlamilwego ka seripa sa 3(viii)
khamphani" e ra khamphani goba mohlakanelwa wo o tswaletšwego, tšeo di ngwadišitšwego ka tlase ga molao wo mongwe le wo mongwe, mme di fana ka thuto le tlhahlo go bašomi ba tšona goba bareki;(v)
Molaodi-Pharephare" e ra Molaodi-Pharephare wa Thuto;(I)
Letona" e ra letona la Thuto mabapi le diripa tša 4 , 4 , 4 , 4 , 5 9(c), 11, 13 , 14 le 15 , Letona la Thuto go tee le Letona la tša Mešomo; (vi)
Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba" e ra Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba leo le dumeletšwego ke Letona go ngwadiša maemo a bosetšhaba le mangwalo a thuto; (vii)
porofešene ya borutiši yeo e beakantšwego" e ra mokgatlo goba mohlakanelwa wo e lego leloko la Khansele ya Setswalle sa Bošomi sa Thuto yeo e hlamilwego go ya ka Molao wa Setswalle sa Bošomi sa Thuto, 1993 (Molao wa 146 wa 1993), mme o dumelelwa ke Letona maikemišetšong a Molao; (ii)
lengwalo la thuto " e ra tumelelo ya semolao ya go tšwelela ga palo le mehuta yeo e nyakegago ya meputso le dinyakwa tše dingwe magatong ao a itšego a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba bjalo ka ge go bewa ke makgotla ao a amegago ao a ngwadišitšwego mabakeng ao ke Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa; (iv)
hlola legora leo le kopanego la bosetšhaba la dipoelo tša thuto;
hlola phihlelelo go, tsela le tšwelopele ka gare go thuto, tlhahlo le ditsela tša go ithutela mošomo;
kaonafatša boleng bja thuto le tlhahlo;
oketša lebelo la go bušetša morago kgethologanyo ya pele ka go thuto, tlhahlo le dikgoba tša mešomo; ka go dira bjalo gwa thuša tšweletšo yeo e feletšego ya methopo ya bokgoni bja baithuti le leago le ekonomi ya setšhaba ka bophara.
Go hlangwa ga Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa
Mo go hlangwa setho sa molao seo se bitšwago Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa.
Tlhamo ya Bolaodi
Bolaodi bo tla dirwa ke modulasetulo yo a tlago kgethwa go ya ka seripana sa 2, maloko ao a tlago kgethwa go ya ka diripana tša 3 le 4 le mohlankedi-phethiši yo a tlago kgethwa go ka seripana sa 7.
Letona le tla kgetha motho yo a nago le maitemogelo le bokgoni mererong yeo e amanago le mešomo ya Boalodi, go ba modulasetulo wa Bolaodi.
Letona le tla kgetha batho bao ba latelago bjalo ka maloko a Bolaodi, ka mokgwa wo o hlalošwago go seripana sa 4 –
leloko le tee leo le kgethilwego ke Molaodi-pharephare;
leloko le tee leo le kgethilwego ke dihlogo tša mafapha a thuto a diporofensi;
leloko le tee leo le kgethilwego ke Molaodi-pharephare: Tša Mešomo leloko le tee leo le kgethilwego ke Lekgotla la Tlhahlo ya Bosetšhaba;
maloko a mabedi ao a kgethilwego ke mekgatlo ya bosetšhaba yeo e emelago bošomi bo bo kopanego;
maloko a mabedi ao a kgethilwego ke mekgatlo ya bosetšhaba yeo e emelago kgwebo yeo e kopanego;
leloko le tee leo le kgethilwego ke Komiti ya Dihlogo tša Yunibesithi yeo e hlamilwego ke seripa sa 6 sa Molao wa Yunibesithi, 1955 (Molao wa No 61 wa 1955);
leloko le tee leo le kgethilwego ke Komiti ya Dihlogo tša Yunibesithi yeo e hlamilwego ke seripa sa 2 sa Molao wa Dithekinikone, 1993 (Molao wa No 125 wa 1993);
leloko le tee leo le kgethilwego ke lekgotla la bosetšhaba leo le emelago balaodi ba dikholetšhe tša borutiši mme ba dumelelwa ke Letona mabapi le se;
leloko le tee leo le kgethilwego ke lekgotla la bosetšhaba leo le emelago balaodi ba dikholetšhe tša dithekinikale mme di dumelelwa ke Letona mabapi le se;
leloko le tee leo le kgethilwego ke mekgatlo ya bosetšhaba yeo e emelago lefapha la thuto ya mathomo ya batho ba bagolo mme le dumelelwa ke Letona mabapi le se;
leloko le tee leo le kgethilwego ke mekgatlo ya bosetšhaba yeo e emelago lefapha la tšweletšo ya thuto ya motheo ya bana mme le dumelelwa ke Letona mabapi le se;
maloko a mabedi ao a khethilwego ke porofešene yeo e kopanego ya barutiši maloko a mabedi ao a kgethilwego ke mekgatlo ya bosetšhaba yeo e emelago bahlahleledi le bahlahli mme ba dumelelwa ke Letona mabapi le se;
leloko le tee leo le kgethilwego ke mekgatlo ya bosetšhaba yeo e emelago lefapha dinyakwa tša thuto yeo e ikgethago mme le dumelelwa ke Letona mabapi le se;
Maloko ao a sa fetego a tshela ao a kgethilwego ke Letona ka go šomiša matla a gagwe
Maloko ao a sa fetego a mabedi ao a kgethilwego ke Bolaodi ka go šomiša matla a bjona mme a fetetšwa go Letona go dumelelwa.
Go nyaka dikgetho bjalo ka ge go beilwe go seripana sa 3, Letona le tla ntšha tsebišo ka go Kuranta ya Mmušo ka maikemišetšo a gagwe a go thwala maloko a Bolaodi, mme o tla kgopela lekgotla goba mokgatlo wo mongwe le wo mongw e mo mafapheng ao a boletšwego go seripana sa 3, go hlagiša maina a batho bao, go ya ka maitemogelo le bokgoni mererong yeo e lego mabapi le mešomo ya Bolaodi, e ka bago bašomi ba maleba go ka thwalwa bjalo ka maloko a Bolaodi, mme ge go hlagišwa maina a bao ba kgethilwego, go tla šetšwa molao wa boemedi.
Mabakeng a dikgetho tšeo di boletšwego go temana ya n ya seripana sa 3, ga go na kgetho ya go feta motho o tee yeo e tlago dirwa ke mokgatlo goba kopano yenngwe le ye nngwe.
Leloko la Bolaodi ntle le mohlankedi-phethiši, le tla dula kantorong lebaka leo le sa fetego mengwaga ye meraro, bjalo ka ge go tla tšwa go Letona, nakong ya go thwalwa ga gagwe, mme leloko le ka nna la kgethwa gape go fetišetša pele nako ya gagwe ya go dula kantorong ge nako ya gagwe ya mathomo e fetile.
Letona ge a tlatša sekgoba se sengwe le se sengwe o tla ela hloko ditlhalošo tša seripana sa 3
Maloko ao a boletšwego mo go seripana sa 2 le 3, a tla re, ka tumelelo ya Letona, a kgetha motho yo a nago le bokgoni go ba mohlankedi-phethiši mo mabakeng a mošomo ao a tlago bewa ke Bolaodi ka tumelelo ya Letona , yeo e filwego go tee le Letona la tša Matlotlo.
Go ya ka ditlhalošo tša seripana sa 2, Bolaodi bo tla –
go ngwadišwa ga makgotla ao a nago le maikarabelo a go hlama maemo goba boleng bja thuto le tlhahlo: le tumelelo ya makgotla ao a nago le maikarabelo a go ela hloko le go sekaseka diphihlelelo go ya ka maemo ao goba mangwalo a thuto:
go ngwadišwa le tumelelo ya makgotla ao a bolelwago go temana ya (a) le go fiwa ga mešomo:
eletša Letona mo mererong yeo e amago ngwadišo ya maemo le mangwalo a thuto: le maikarabelo a taolo ya matlotlo a Bolaodi.
Bolaodi bo tla šala morago maikemišetšo a Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba bjalo ka ge go hlalošitšwe go seripa sa 2 mme bja dira mešomo ya Bolaodi bjalo ka ge go hlalošitšwe go seripana sa 1 –
morago ga go ikgokaganya le tšhomišanommogo ya mafapha a mmušo, makgotla a mmušo, dikhamphani, makgotla le ditlhangwa tšeo di nago le maikarabelo go thuto, tlhahlo le tumelelo ya maemo ao a tlago dumelelwa ke Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba:
go elwa hloko bokgoni bja Palamente le tlhakamelao ya porofensi go ya ka seripa sa 126 sa Molaotheo, le ditokelo, matla le mešomo ya makgotla a taolo a yunibesithi goba diyunibesithi le thekinikone goba dithekinikone bjalo ka ge go hlalošitšwe ka go wo mongwe le wo mongwe wa Palamente.
ba le maikarabelo go Bolaodi go diragatša mediro ya yona go ya ka Molao wo:
Mohlankedi-phethiši o tla thušwa mo mešomong ya gagwe go ya ka seripana sa 1 ke bahlankedi le bašomi bao ba Bolaodi go ya ka mo mohlankedi-phethiši a ka laelago ka gona lebakeng le.
Matla a Bolaodi
Bolaodi bo ka hlama dikomiti mme bja kgetha batho bao e sego maloko a Bolaodi go dikomiti tšeo.
Bolaodi bo tla kgetha modulasetulo wa komiti ye nngwe le ye nngwe.
Bolaodi bo ka šwalalanya goba bja aga komiti ka leswa
Bolaodi bo ka fa maatla a bjona, ntle le matla ao go bolelwago ka wona go seripa se, go ye nngwe le ye nngwe ya dikomiti, fela bo se tšeelwe matla ao a bo filego mme ka nako ye nngwe le ye nngwe bo ka tšea matla ao.
Bolaodi bo ka fetola goba go beela thoko sephetho sa komiti yeo.
Bolaodi bo ka rarolla dikgakgano mabapi le tiragatšo ya mešomo yeo e bolelwago go seripa sa 5.
Bolaodi bo ka reka goba bja tloša dithoto.
Bolaodi bo tla dira mošomo wo mongwe le wo mongwe wo Letona a tlago o laela wo o sepelelanago le Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba.
Dikopano tša Bolaodi le dikomiti
Dikopano tša Bolaodi goba tša dikomiti di tla swarwa ka dinako tšeo le mafelo ao modulasetulo wa Bolaodi goba komiti a ka di beago.
Tshepetšo ya Bolaodi goba ya komiti e ka se šitišwe ke sekgoba seo se bulegilego mo go Bolaodi goba komiti, bjalo ka ge e le gore modulasetulo wa Bolaodi goba wa komiti ga a gona kopanong ya Bolaodi goba komiti, ge go le bjalo, maloko ao a lego gona a tla kgetha motho magareng a bona go dula setulo kopanong yeo.
Go tlogela kantoro ga maloko a Bolaodi
Modulasetulo goba leloko le lengwe le lengwe la Bolaodi ao go boletšwego ka bona go seripa sa 4 ba tla tlogela kantoro ge –
dithoto tša gagwe di tšerwe goba a tsena ka gare ga kwano le bao a ba kolotago;
e ba o okwa bjalo ka motho yo a šarakanego mogopolong go ya ka molao wo mongwe le wo mongwe;
a kgopela go itokolla ka go fa tsebišo ka go ngwala go Letona; goba nakong ya go ba gona ga gagwe kantorong, o ile a hwetšwa molato wa bosenyi mme wa išwa kgolegong ntle le tefišo.
a Bolaodi mo ngwageng wo mongwe le wo mongwe wa ditšhelete, ka nako yeo le ka mokgwa wo Letona le ka kganyogago ka gona, bo tla tliša ditatamente tša ditekanyetšo tša letseno le ditshenyegelo tša ngwaga wo o thomago go Letona gore di dumelelwe.
Go ya ka ditlhalošo tša seripana 3b, Bolaodi bo ka beeletša seripa se sengwe le se sengwe sa ditšhelete tša bjona, bjalo ka ge Letona, go tee le Letona la tša Matlotlo ba ka dumela.
go dumelelwa ga ngwadišo goba tumelelo; le ditirelo tšeo di fiwago ke Bolaodi
Bahlankedi le bašomi ba Bolaodi
Bolaodi bo ka, go ya ka mabaka a mošomo ao a beilwego ke Bolaodi ka tumelelo ya Letona, go tee le Letona la tša Matlotlo, kgetha bahlankedi le bašomi bjalo ka ge Bolaodi bo ka bona go le bohlokwa go phethagatša mešomo ya bjona go ya ka Molao wo.
Modulasetulo, leloko le lengwe le le lengwe la Bolaodi le motho yo mongwe le yo mongwe yo a kgethilwego bjalo ka leloko la komiti ka tlase ga seripa sa 7 yo a sego mošomong wa lebaka ka moka wa mmušo, a ka lefelwa ke Bolaodi, mešomong yeo a e dirago mabapi le merero ya Bolaodi goba komiti –
ditshenyegelo tša maeto le dithušatiro tše dingwe; le lebakeng la modulasetulo wa Bolaodi, go ka ba le koketšo ya mogolo go ya mo Letona, go tee le Letona la tša Matlotlo ba ka bonago.
Tshenko ya dipuku le pego ya ngwaga
Bolaodi bo swanetše go hlagiša, pele ga dikgwedi tše tshelelago morago ga pheletšong ya ngwaga wo mongwe le wo mongwe wa ditšhelete, pego go Letona ka mokgwa wo Letona le nyakago ka gona mo mošomong wa bjona nakong ya ngwaga wa ditšhelete, go akaretša le letlakala la tšhadišo leo le sekasekilwego ke ba dipuku le setatamente sa letseno le ditshenyegelo.
Melawana
Bolaodi, ka tumelelo ya Letona, bo ka hlama melawana mabapi le –
morero wo mongwe le wo mongwe wo, go ya ka Molao wo, o swanetše goba o dumeletše go hlangwa:
ditšhelete tšeo di lefelwago Bolaodi tša merero yeo go bolelwago ka yona go seripa sa10 (a) le (b); le morero wo mongwe le wo mongwe wo o swanetšego go laolwa goba o nyakega go diragatša ditlhalošo tša Molao wo.
Lekgotla le lengwe le le lengwe leo le tlhamilwego ka molao leo le dirago mešomo ya go swana le ya Bolaodi bjalo ka ge go hlalošitšwe go seripa sa 5 le tla tšwela pele go dira mešomo yeo go fihlela lekgotla leo le fedišwa goba mešomo ya lona e fetolwa ke molao.
Ga go lekgotla leo le hlalošitšwego go seripana sa 1 le tlago fedišwa goba mešomo ya lekgotla le lengwe le le lengwe le le bjalo ya fetolwa pele ga ge Bolaodi le lekgotla bobedi di senkile ditlamorago tša phedišo goba phetogo yeo le tiragatšo ya Legora la Mangwalo a Thuto la Bosetšhaba mme ba dirile ditšhišinyo go Letona.
Seripa se se ka se dirišwe go lekgotla le le lengwe le le lengwe leo le hlamilwego ka molao wa poraebete wa Yunibesithi.
Leina le le kopana
Molao wo o tla bitšwa Molao wa Bolaodi bja Mangwalo a Thuto bja Afrika Borwa.
